RAZSTAVE 2001 O RAZSTAVI UTRINKI IZ RAZSTAVE PISANI ODSEVI SVETLOBE
Množica podob v objektivnem svetu, ki nas obdaja, dejansko kliče po subjektivni interpretaciji, torej vizualizaciji v zapisu realne fotografske odslikave ali pa v obliki likovnega zapisa, ki skuša odkriti globlje vsebinske razsežnosti. Morda se v teh trenutkih najbolje pokaže nemoč besede, da enakovredno vizualnemu opiše odnos med upodobljenim predmetom in tistim, ki le-tega upodablja. Z najrazličnejšimi likovnimi sredstvi, zakonitostmi in nenazadnje tudi optičnimi igrami umetnik ustvarja subjektivne vizije.
Avtorsko značilna interpretacija sveta je Berka že v njegovih ustvarjalnih začetkih v začetku sedemdesetih let postavila na vidno mesto v umetnosti slovenskega in širše jugoslovanskega prostora. V “fotorealističnem razpoloženju” so nastajala Berkova zgodnja grafična dela (tehnika sitotiska, večkrat v kombinaciji z oljem), ki so plula proti motivni fascinaciji pop - arta, proti upodabljanju potrošniške družbe in figure človeka v njej. Kasneje se Berko motivno izpoje, njegove podobe postajajo vse bolj realistične, kar vodi v devetdesetih letih v cvetlična tihožitja, v upodobitve kostanjevih vej, flamingovcev, tulipanov in božičnih zvezd.
Večplastnost podobe (odtis več predlog na isti grafični list), poleg optične igre sitotiskanih in akrilnih površin dopolnjenih z uporabljenimi zrcali ali pločevino, tudi gradi prostor slike. Večplastna podoba je rdeča nit celotnega Berkovega ustvarjalnega cikla. V prvem planu je vedno najvidnejši motiv, ki pa v sebi združuje druge oziroma odseve motivov, vidne šele ob pozornem in aktivnem opazovanju gledalca. Če vključimo še realni svet, ki se zrcali v odsevnih površinah, nastane zaokrožena podoba podob.
Enak cvetlični motiv se večkrat pojavi v različnih barvnih vrednostih. Vsekakor lahko v Berkovem likovnem izrazu spreminjajočih se barvnih plasti zaznamo avtorjevo potrebo po raziskovanju. Spreminjajoče Berkove odsevne površine zapletajo misli, hkrati “varajo” pogled in odpirajo obzorja. Prav zaradi vizualnega vtisa, ki je eno izmed glavnih vsebinskih vodil Berkovega dela so grafike tudi razstavno predstavljene kot celota, v neke vrste tapiserijah grafičnih cvetic.Te učinkujejo eminentno bodisi zaradi zaokrožene homogene celote, kot tudi zaradi impulzivnih barv.
Tokrat razstavljene grafike kažejo razvoj umetniškega ustvarjalnega izraza od leta 1976, ko se je Berko prvič predstavil koroškemu občinstvu, do danes, kar nedvomno potrjuje njegovo zvestobo viziji, ki si jo je kot umetnik zadal.
SIMONA JAVORNIK