ODSEVI POPULARNEGA

Dejstvo je, da je bil Popart v 60. in 70. letih eno od najpomembnejših umetniških obdobij v zahodno evropski upodabljajoči umetnosti in da je njegov vpliv na sodobno umetnost še vedno močan. Popartistična revolucija, katere nastanek je v tesni povezavi z razcvetom različnih ideoloških fenomenov, značilnih za pozna 60. leta, pravzaprav pod plaščem postmodernizma v likovni umetnosti našega časa, še vedno traja. Alternativna družbena gibanja so odprla vrata drugačnih umetnostnim in miselnim vzorcem, ki so različne likovne elemente dokaj hitro sintetizirali v nove celote, namenjene najširšemu krogu uporabnikov. Umetniki so zaceli ustvarjati na osnovi že izoblikovane predmetnosti iz vsakdanjega potrošniškega sveta, vzgib za tak pristop pa je najbrž treba iskati v njihovih čustvenih in razumskih reakcijah na silovit razmah potrošništva v vseh porah človeškega udejstvovanja.

Popart je nedvomno tako po vsebini kot tudi po obliki zaznamoval Berkovo začetno ustvarjalno obdobje tako silovito, da se njegovega formalnega vpliva ( v pozitivnem smislu ) do danes še ni otresel. Nudi mu namreč razvejano paleto možnosti za izpeljavo neštetih idejnih in oblikovnih zamisli, povezanih z njegovim zelo osebnim in specificnim razumevanjem predmetnosti. Z motivi raznih sprejev, ličil in laka za nohte v popartovski maniri je že na začetku 70. let gledalcu ponujal lokalne različice popularne zahodne umetnosti, ki se je marsikomu v tistem času najbrž zdela konceptualno in ideološko sporna.

Sprehod po Berkovem ustvarjanju in njegovem osebnem razvoju preteklih 30 let predstavlja čas avtorjevega začetnega ustvarjalnega zagona in njegov razvoj do današnjih dni. Njegova prepoznavna oblikovna govorica se začenja v klasičnem stilu poparta, nato se postopno približuje hiperrealizmu, občasno pa zaide v tipični fotorealizem. Pomemben element avtorjeve percepcije je detajl. Umetnikovo skoraj detektivsko zanimanje za detajle vzbuja asociacije na likovne postopke in pristope, značilne za umetniški film in še posebej za umetniški strip, ki je izjemno pomemben umetniški medij v začetnem obdobju Pop arta. Umetnikova nepogrešljiva pripomočka sčasoma postaneta ogledalo in fotoaparat. Berko slikarsko nadgrajuje tisto, kar fotografija ne more docela izpovedati ali podati.

Poleg avtoportreta in urbanega okolja predstavlja Berku navdih za umetniško delovanje predvsem narava v mnogoterih detajlih kostanjevih dreves, vinik in različnih vrstah cvetlic. Neizmerno ga privlačijo tudi vse vrste odsevi, različne svetlobne refleksije in odnosi: v ogledalu, izložbenem oknu ali na vodni gladini nastajajo površine, ki s svojo prosojno transparenco poudarjajo voluminoznost upodobljenih likov ali izsekov iz krajine.

Njegova novejša dela so številna tihožitja z narcisami, tulipani, gladiolami, flamingovci in božičnimi zvezdami. Poslužuje se predvsem grafične tehnike sitotiska, ki mu omogoča mnogotere barvne variacije, izmed katerih pa izstopajo intenzivno rdeče, oranžne in vijolične. Rože so upodobljene povsem realistično, prostor pa je nakazan le s senčenjem in odtenki barve. Izčiščenost forme in stilna prepoznavnost, ki jo Berko dosega s svojimi florističnimi motivi v tehniki sitotiska, kažeta na stadij, v katerem umetnik dosega optimalno izpovednost in absolutno zgoščenost likovne pripovedi; pravzaprav je znotraj svojega popartističnega sloga prišel do take izraznosti, ki ga utegne popeljati v še bolj drzne likovne avanture.

JANA MLAKAR